Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 1. marec 2020 ― Eirika Brandala je njegovo zanimanje za elektronsko umetnost pripeljalo do ustvarjanja več serij elektronskih skulptur, ki predstavljajo povezave med vizualno in funkcionalno, pri nekaterih pa še zvočno komponento. Objekti so izvedeni v specifični skulpturalni obliki, ki se napaja iz 'freeform electronics', metode konstruiranja vezij, pri kateri se prepletata funkcionalni in estetski vidik, ki omogočata ravnovesje med kompleksnostjo, funkcijo in velikostjo objekta. Skozi estetiko 'freeform electronics', s katero Brandal na eni strani poudarja transparentnost notranjih procesov vezij in na drugi njihovo intrinzično lepoto, zvočne skulpture vizualno naslavljajo tradiciji suprematizma in konstruktivizma, njune abstrakcije in specifične rabe geometričnih oblik (in s tem povezave z znanostjo). Nadalje se opirajo še na principe funkcionalistične arhitekture, po katerih je končna vizualija rezultat funkcije in ne vnaprej določene likovne forme – vsak sestavni del, vsaka žica namreč primarno prispeva k strukturalni integriteti in elektronskem ekosistemu, šele posledično pa k oblikovnemu aspektu objekta. Z arhitekturnimi postavitvami vezij Brandal spreminja njihov kontekst: preobrazi jih iz funkcionalnih v umetniške objekte. Zvok in svetlobo uporablja kot sredstvi za ustvarjanje občutka transparentnosti med občinstvom in notranjimi procesi skulptur z namenom, da bi kipom dal značilnosti neodvisnih komunikacijskih entitet. Skulpture tako postanejo žive elektronske naprave, ki so zmožne prezentiranja in sonificiranja njihovih notranjih delovanj. Zvočni aspekt del sledi strategiji skladanja glasbe z nelinearnim materialom skozi proces sonifikacij in interakcij, ki z vpletanjem harmonij in ritmov nagovarja tudi bolj klasične glasbene sloge. Nekatere skulpture so interaktivne in tako obiskovalcu omogočajo interakcijo oz. dialog z njihovo komunikativno entiteto. Serija 'ihscale' je denimo niz s senzorji opremljenih skulptur, ki proizvajajo uglašene valovne oblike, pri katerih je v

Hiša kulture v Pivki, 29. februar 2020 ― Lela B. Njatin: Zdaj je človeštvu dovoljeno čakati6. marec – 22. maj 2020otvoritev: 6. marec ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekLela B. Njatin je v slovenskem umetnostnem prostoru prisotna že več kot 40 let. Na splošno bi jo lahko opredelili kot konceptualno umetnico, ki izhaja iz misli in skozi njeno manifestacijo v umetniškem delu ter gledalčevo percepcijo in refleksijo odpira pot k smislu. Njeno vodilo pri ustvarjanju je neomajna vera v univerzalno bistvo umetnosti, ki je v tem, da krepi človeškost človeka, se pravi njegovo zmožnost, da producira (s)misel. Spričo te predpostavke njeno ustvarjanje ni zavezano materialnemu in zlahka prehaja med različnimi področji in praksami. Njena umetniška dela so tako večinoma interdisciplinarna; na formalni ravni največkrat privzamejo oblike, kot so instalacija, urbana intervencija, performans…, na vsebinski pa pogosto odpirajo teme, kot so kolektivni spomin, kulturna identiteta, konstitucija skupnosti, (dis)kontinuiteta prostora in časa, razmerje med umetnostjo in kulturnimi institucijami…Na tokratni razstavi umetnica predstavlja svoja novejša dela, ki izrazito zastopajo njen primarni konceptualizem. To so Nevidne skulpture (2016), Past besed (2017), Mentalni ambient Kočevje (2017) in interaktivni performans Nevidna skupnost (2020), ki ga bo izvedla na otvoritvi. V njih predstavlja umetnost kot idejo, ki je z materialnim zgolj posredovana, način posredovanja pa je takšen, da se od vsakdanjih situacij komaj kaj razlikuje. Dela povezuje naslov Zdaj je človeštvu dovoljeno čakati, s katerim se umetnica navezuje na misel nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja (1844–1900), ki pravi, da je človeku v trenutku, ko opusti vero v nesmrtnost duše, dovoljeno čakati na (spo)znanje. Ko znanje ni več razumljeno kot vozovnica za posmrtno življenje, postane vrednota sama po sebi, človek pa lahko živi življenje, v katerem sam ustvarja lastno znanje, do mere, ki mu jo to življenje pač dopusti. Razstavljena dela Lele B. Njatin terjajo č